NBA z Luko Dončićem ne bo več ista

Luka Dončić orje ledino, spreminja pogled ameriške tako strokovne kot laične javnosti na evropsko košarko in na ameriške košarkarske tradicije.

Nov pogled na EU košarko v ZDA in v NBA

Evropska košarka ne dosega kakovosti NBA samo zaradi manj učinkovite, manj homogene in predvsem manj ambiciozne organiziranosti. Evropa ima dobre temelje, raznovrstne in kakovostne košarkarske šole z bogato tradicijo, svetovno znane strokovnjake in velik interes mladih z valilnico talentov sploh na področju nekdanje Jugoslavije. Že samo to je dovolj za naziv Evrolige kot druge najmočnejše lige na svetu.

Razvoj evropske košarke kljub vsemu le napreduje in na nekaterih področjih zmanjšuje kakovostno razliko v primerjavi z NBA. “Europian stuff” je izraz, ki ga TV komentatorji, ki spremljajo NBA, uporabljajo za poteze, s katerimi evropski košarkarji navdušujejo, niso pa značilne za ameriško košarko. NBA je najbolj kakovostna košarkaška liga na svetu, vendar je delež, ki ga vanjo vlagajo in s katerim nanjo vplivajo evropski vrhunski igralci vse večji. S tem se bistveno spreminja tudi tradicionalni pogled tako publike kot strokovnjakov na evropsko košarko in igralce, ki iz nje izhajajo.

V sezoni 1999/2000 sta v NBA igrala samo dva igralca rojena zunaj ZDA, ki sta dosegala več kot petnajst točk po tekmi, Dirk Nowitzki (Nemčija) in Tim Duncan (ki ga lahko štejemo kot Američana ali pa ne, saj je rojen na Deviških otokih kot nepridruženem ameriškem ozemlju). V sezoni 2018/2019 je bilo takih igralcev 24, največ v zgodovini lige. V NBA sezoni 1980/81 je bilo v ligi za slaba 2% igralcev rojenih zunaj ZDA, v sezoni 2015/16 pa že 28%. V kolu lige na torek 1. jan. 2019 je bilo med šestimi igralci, ki so dosegli več kot 12 skokov, 5 tujcev, šest igralcev, ki je doseglo več kot sedem podaj je bilo tujcev in vsi štirje igralci, ki so dosegli več kot tri blokade na tekmo so bili tujci. “Enostavno vemo kaj je košarka”, je dejal Dončić o mladih tujih zvezdah, “ne vem ali javnost (ameriška) meni, da tuji igralci niso tako dobri, ampak videti smo dobro.”

Glavni vir NBA igralcev je ameriška košarkarska infrastruktura

Ameriška košarka se začne z ogromnim reklamnim učinkom NBA za katerega je seveda načrtno poskrbljeno, pa ne samo zaradi popularnosti košarke ampak tudi zaradi finančnih učinkov reklame same. V sezoni 2016/2017 so prihodki v NBA od TV znašali 24 milijard dolarjev, kar 30 ekip pa je preseglo letni dobiček 7,4 milijarde dolarjev. Družbeno okolje ZDA je pod vplivom razvoja kapitalistične ideologije, ki zna ponujati priložnosti, seveda v cilju kar najboljšega izkoristka sredstev, kamor spada tudi človek. Zato je poleg reklamiranja NBA in pripadajočega načina življenja, dobro poskrbljeno tudi za košarkarsko infrastrukturo, ki se začne v srednjih šolah pod pokroviteljstvom National Federation of State High School Associations (NFHS). Leta 2015 je v ligi igralo 541.479 fantov in 429.504 deklet. O zanimanju za srednješolsko košarko v ZDA govori znani izraz “Hoosier Hysteria“, ki označuje izredno popularnost srednješolske košarke v Indiani. Ta ima 10 od 12 največjih srednješolskih športnih dvoran v ZDA, ki sprejmejo od 7,5 tisoč do 9,5 tisoč gledalcev.

Za popularnost košarke v nadaljevanju skrbi univerzitetna košarka National Collegiate Athletic Association (NCAA). “March Madness” je izraz za končni turnir v marcu, ki poteka širom ZDA, na katerem sodeluje 32 zmagovalcev iz prav toliko igralnih skupin in še 36 ekip s posebnim povabilom. CBS Sports in Turner Sports sta si pridobila ekskluzivne pravice za TV prenose, ki jih spremljajo najbolj znani komentatorji in košarkaški zvezdniki. Več kot 60 milijonov gledalcev si ogleda televizijske prenose celotnega enomesečnega turnirja. Ob tem ne gre pozabiti na žensko košarko v ZDA, ki je osvojila osem olimpijskih medalj in prav toliko medalj svetovnih prvenstev, kar govori samo zase.

Novi pristopi

Da se v ZDA razmišlja o posodobitvi infrastrukture dokazujeta NBA G League in Junior Basketball Association (JBA), dve ligi katerih namen je, da se mlade igralce čim hitreje uvede v svet profesionalne košarke.

NBA G League je bila vzpostavljena leta 2001, ko se je imenovala še “National Basketball Development League”. Današnji naziv G league je dobila po glavnem sponzorju Gatorade Company Inc, proizvajalcu športnih energetskih napitkov. Danes liga deluje s 27 ekipami, ki so samostojne ali pa so podmladek NBA ekip. Letošnja sezona 2019/2020 G lige se je pričela 8. novembra. V tej isti sezoni bo liga ponudila posebne pogodbe za igralce, ki so premladi in ne morejo sodelovati na draftu za NBA. Omogočeno jim je, da se za eno leto pridružijo ekipi iz college basketball in nato sodelujejo na draftu. Gre za dobro alternativo za igralce, ki se niso odločili za šolanje na univerzi, vendar so jim s tem vrata v NBA vseeno odprta.

Junior Basketball Association (JBA) je ustanovil LaVar Ball, izvršni direktor družbe Big Baller Brand proizvajalca obutve in oblačil. LaVar je oče bratov Ball, ki naj bi se jima obetalo, da v ameriški košarki postaneta zvezdi, saj ju spremljata lepi juniorski karieri. Liga se je predstavila leta 2018. Spremljale so jo težave in po zadnjih informacijah je nadaljevanje lige napovedano za leto 2020. Namen lige je nekoliko kontroverzen, saj naj bi omogočala izredno mladim košarkarjem profesionalno kariero. Postala naj bi alternativa Collegiate Athletic Association (NCAA) univerzitetni košarki, kjer igralci igrajo brez plačila.

Evropski Luka Dončić je s svojo kakovostjo visoko postavil letvico evropskim košarkarjem, ki se bodo v bodoče odločali za NBA. Čeprav so se številni evropski košarkarji že dokazali pred Luko, Luka orje ledino. Rooky leta, ne samo enakovreden igralec ampak zvezda, senzacija po merilih NBA oziroma ameriške javnosti, z razmišljanji, da v bodočnosti lahko zaigra tudi vlogo najboljšega igralca NBA. Sklepamo lahko, da ob trenutnem povečevanju trenda dobrih igralcev iz Evrope, predvsem nekdanje Jugoslavije, vir najboljših košarkarjev v NBA ne bo več nujno le košarkaška infrastruktura ZDA. Obe zgoraj omenjeni ligi kažeta, da se v ZDA veliko razmišlja ravno o posnemanju evropske košarke, ko je govora o najhitrejšem možnem vključevanju mladih košarkarskih talentov v košarko na profesionalni ravni.

Za sanje! Tekma med tujci in domačimi iz NBA?

Ekipa tujcev: Dončić, Antetokounmpo, Embiid, Jokić in Ben Simmons kot osrednja postava; Rudy Gobert, Clint Capela in Nikola Vučević kot menjave na centru; Ricky Rubio, Danilo Gallinari, Buddy Hield in Bojan Bogdanović kot beki in krila; Jamal Murray, Jonas Valanciunas in Boban Marjanović kot menjave? NBA-jevci iz ZDA, ki bi jih vodil LeBron James: Stephen Curry, Kevin Durant, James Harden, Kawhi Leonard in Anthony Davis. Slednja druščina bi verjetno tekmo dobila, vendar ne več zelo prepričljivo, saj se zdi, da je kakovostni prepad med igralci iz ZDA in tujci v NBA samo še majhna razpokica, ki se hitro zbližuje.

Prednost evropske košarke pred ameriško

Košarkaški strokovnjaki in javnost v ZDA se strinjajo, da je Luka nekaj posebnega in vsi v isti sapi poudarjajo njegovo profesionalno pot, ki jo je začel pri 16. letih. Da, izraziti evropski talenti imajo to možnost, da že v rosnih letih zaigrajo profesionalno v družbi najboljših evropskih košarkarjev. Ameriški srednješolci te možnosti nimajo in samo sanjamo lahko, kaj bi se zgodilo, če bi Evropa imela bolj učinkovito in bolj homogeno organizacijo košarke. Druga prednost je evropska raznolikost košarke, kar je dobrodošlo pri kreativnosti, iznajdljivosti in improvizaciji, ki jih mnogi evropski košarkarji kažejo tudi na igriščih NBA.

Ruska, španska, jugoslovanska in druge košarkarske šole obstajajo vsaka s svojimi značilnostmi in imajo bogate tradicije in zgodovine. Iz njih je vzniknilo lepo število vrhunskih svetovno priznanih igralcev in trenerjev z najrazličnejšimi značilnostmi. Skupaj s tistimi, ki se preselijo v NBA prihaja tudi vse močnejši nadih raznolike in vse bolj kakovostne evro košarke.

Menim, da ne bo več dolgo, ko se bo v ZDA začelo govoriti o drugačnem pristopu do dela z mladimi košarkarji, tudi po vzoru Evrope. Z Luko Dončićem je ameriška javnost dobila potrditev o visoki ravni evropske košarke in vse večjim vplivom evropske košarke na tipično NBA igro. Tako postaja vse bolj jasno, da košarkarska infrastruktura v ZDA od srednjih šol, univerz do NBA novincev, v bodoče ne bo več nujno izključen vir odličnih, nosilnih NBA igralcev.

Luka Dončić spreminja pogled ameriške javnosti na košarkarske tradicije NBA

Na športnih igriščih v ZDA in Evropi je zaznati razliko v vzdušju, včasih celo veliko. Ameriška športna publika si želi predvsem zabave in sproščenega vzdušja ob kakovostnem športu. Pripadati vrhunskemu dogodku je imperativ. Zato so športni dogodki daljši in polni dodatnih vsebin. Čeprav so navijači posameznih moštev opazni, glasni in zagnani, pa med moštvi ni opaziti takega rivalstva kot v Evropi. Športni dogodek v ZDA ni toliko razdeljen na dve skupini, ki si tako na terenu kot na tribunah fanatično nasprotujeta, ampak je bolj razdeljen na skupino na terenu, ki jo predstavljata obe moštvi in skupino na tribunah, ki je sicer razdeljena na navijače, vendar si bolj kot zgolj zmage svojih, želi od celotnega športnega dogodka za porabljeni denar, dobiti čim več. Zato je redko opaziti izrazito potrtost ob porazu tako pri igralcih kot pri gledalcih. Tudi ob porazu svojega moštva je večina navijačev navdušena nad mojstrovinami posameznikov, idolov, ki jih nato opevajo tudi mediji, ne glede kateri strani pripadajo. Prav tako poraženi na terenu niso razočarani zaradi poraza. Zavedajo se, da so del šova in da so s svojim nastopom res “dali vse od sebe”, kar je za veliko športnikov od drugod le odrešilna fraza ob porazu.

Atleticizem in vrednote športnikov

Med publiko na eni strani in športno igro v ZDA na drugi obstaja poseben odnos, ki izhaja iz kapitalističnega potrošniškega okolja, kar eni pohvalijo drugi pograjajo. Do vrhunskosti je namreč izpiljen odnos med igralci, lastniki klubov in publiko. Igralci se zavedajo pomena svoje vloge, vendar istočasno tudi velike odgovornosti pred zahtevami lastnikov in zahtevami javnosti, ki so včasih še večje. Vodje klubov so prisiljeni v prvi vrsti razmišljati o finančni uspešnosti in vse je temu podrejeno, publika pa v glavnem zahteva kakovostno in atraktivno igro. Zaradi vsega tega govorimo o publiki kot kralju, ki mu je vse podrejeno, o klubih, ki morajo paziti ne samo na športno podobo ampak tudi na uspešno gospodarsko stanje in o igralcih, ki morajo pri svoji igri in v javnem življenju upoštevati stroga merila, tako športna kot družbena. Zato so športniki cenjeni predvsem zaradi njihovih individualnih sposobnosti in lastnosti, ob tem pa tudi po svojem “imidžu” v javnosti. Tako je športna igra podrejena atraktivnosti in kakovosti.

Vrednote igralca NBA

Individualnost kot osebna kakovost, kakovosten posameznik, ki zna voditi, sprejemati odgovornost v kritičnih trenutkih in se zna obenem podrediti ciljem ekipe. Košarkaška tehnika, ko je potrebno znati z žogo narediti prav vse, kar košarka sama premore, povrhu pa še dodati svoj osebni odtis in to ne samo v igro samo, ampak tudi v atraktivnost, ki je velik del predstave NBA, Vsestranskost, ne samo v košarkaški igri, ko je potrebno znati zaigrati na več mestih in svojo igro prilagoditi različnim okoliščinam ampak tudi, ko se je treba pošaliti, ostati miren ob provokacijah ali komunicirati s publiko. Psiho-fizična zdržljivost in moč, ne samo na igrišču, ko je potrebno neredko odigrati štiri ali pet tekem tedensko, ampak tudi v zasebnem življenju, ki ga je potrebno popolnoma podrediti košarki, NBA interesom in načinu življenja skozi celotno obdobje kariere v NBA. Vse te vrednote so združene v pojem ATLETICIZEM, ki je ena od najmočnejših tradicij v ZDA oziroma NBA. V ožjem smislu je videti, da je glavna vsebina te tradicionalne vrednote individualna sposobnost, ki temelji na takšni ali drugačni spretnosti, ki jo mora spremljati primerna zunanja podoba, kar v glavnem pomeni mišičnost.

To izhaja iz ameriškega pojmovanja junaka in se odraža ne samo v športu ampak tudi v politiki, kulturi, skoraj povsod. Osamljeni jezdec vitke postave in širokih ramen, ki ob sončnem vzhodu prijezdi na konju v majhno puščavsko mestece, s pištolama za pasom in klobukom globoko poveznjenim prek oči, nato pa z nekaj potezami (hitrimi, natančnimi streli iz vseh položajev, z obilo samozavesti, spretnosti in poguma – v podobnosti s športom) odreši mestece izpod vladavine “bad guysov”. Ne glede ali gre za šport, politiko ali kakšno drugo področje, ameriška javnost take posameznike pričakuje in jih nagrajuje s svojo pozornostjo.

Še preden je Luka stopil na igrišča NBA, je bilo tako v stroki kot v javnosti, veliko govora o razlikah med uspešnim košarkarjem, ki prihaja iz Evrope in med tistim, ki bi rad bil uspešen košarkar po NBA in USA kriterijih. Luka ni odgovarjal ameriškim tradicijam. Strokovnjaki in javnost so mu očitali, da je preveč “chuby”, ker ni bil v skladu s tradicijo malikovanja mišičnosti kot zagotovila, da lahko sploh kaj naredi. Da ni dovolj impulziven, da je “slow footed”, da bo verjetno imel težave s tempom igranja in na koncu, da je le belec.

Zmota ameriške javnosti in stroke glede Luke

Že takoj po začetnem delu sezone so se mnogi komentatorji, ki spremljajo NBA, odločili za javna opravičila. Luka je bil žrtev ameriških tradicionalnih pogledov na košarko in predsodkov, ki izvirajo iz malikovanja NBA in njenih vrednot.

Košarka, tako kot tudi nekateri drugi znani športi v ZDA, nosijo noto uspeha tudi zaradi principa “iz dna do vrha”. Čeprav sodelovanje v navedeni košarkarski infrastrukturi pogojuje tudi šolska uspešnost, je očitno ravno košarka priložnost za mlade iz nižjih družbenih slojev, ki nimajo ambicij po diplomskih poklicih, da uresničijo svoje sanje. Čeprav ima NBA na eni strani nekatera močno ukoreninjena merila, kot so kodeks obnašanja v javnosti, obnašanja do publike in do novinarjev, pa se ne da izogniti vplivu splošnih širše sprejetih družbenih norm oziroma manir. Šport v svojem boju za finančni učinek sledi družbenim merilom, kar pomeni modi, stilu, vrednotam in podobno. Zato se šport ne more izogniti družbenim pravilom v zvezi s potrebno zunanjo podobo. Vztrajnost, nepopustljivost, pogum in samozavest so sicer v športu neizogibne lastnosti, na katere pa se pod vplivom vrednot moderne družbe lepijo agresivnost, ponos, nedotakljivost, precenjenost.

Posledično si sama igra pridobiva te iste atribute in tako neko obliko tradicije. Pretirano agresivno zabijanje in izkazovanje mišičnosti pri proslavljanju. Pretirano pozdravljanje posameznih potez, sploh če izražajo osebno veščino ali lastnosti kot so nepopustljivost ali agresija. Nepravično cenjenje posameznih potez, ko ima agresivno zabijanje ali atraktiven impulziven dribling prednost pred metom za tri točke, ki je posledica preudarnosti, mirnosti in izpeljanega načrta. Čeprav je pri igri v NBA v nekaterih primerih dovoljeno več kot drugje, na primer pri igri pod košem ali samostojnih prodorih, kjer je dovoljeno tako v napadu kot obrambi uporabiti veliko več telesne moči, pa ravno evropski košarkarji kot so Sabonis, Novitzky in Gasol dokazujejo, da se da že kar nekaj časa vrhunsko igrati in dosegati iste učinke brez pretiranega izkazovanja mišic.

Prav tako Luka. Res ni tisto kar je bil Jordan, ki je velik del svoje igre temeljil na izredni fizični pripravljenosti in telesni moči. Zna pa kljub temu zaobiti še tako dobre obrambne igralce, prodreti pod koš skozi celotno obrambo, postaviti kakšno blokado najboljšim, zabiti in doseči koš “coast to coast”. Luka Dončić je tako tehnično podkovan in tako raznolik igralec, da v NBA okolju s tem kar je že pri 20 letih, dosega vrhunsko statistiko. Torej pravzaprav kaže, da nekatere tradicije v NBA pač ne držijo več in da je čas, ko se imajo tudi v mogočni NBA kaj naučiti od evropskih košarkarjev. Z Luko Dončićem se je v NBA in v ameriški javnosti skozi velika vrata dokončno ustalilo spoznanje, da se mogočnost NBA, ne bo gradila več kot izključno ameriška stvar, ampak v vse večji meri tudi pod vplivom evropske košarke, v kar gotovo spada tudi zunanja podoba kot so tradicije, navade in moda.

O izbiri novincev na NBA draftu 2018/2019

Po vrsti so imeli pravico izbirati: Phoenix Suns, Sacramento Kings, Memphis Grizzlies, Atlanta Hawks in Dallas Mavericks. Njihove izbire so bile: Deandre Ayton, Marvin Bagley III, Luka Dončić, Jaren Jackson Jr. in Trae Young. Slednjega so na koncu sokoli iz Atlante vzeli iz rok Dallas Mavericks, njim pa prepustili Luko Dončića. Veliko komentarjev je v zvezi z Luko dejalo, da so odgovorni v ekipah prezrli pravo kakovost na draftu, vključno z Vladom Divcem izvršnim menedžerjem pri Sacramento Kings. Poleg tega je vse bolj jasno, da so pri Atlanta Hawks z menjavo Luke za Trae Younga dobili manj.

Luka Dončić je nekaj posebnega tudi po merilih NBA. Ob tem, da je Luka zrasel iz evropske košarke, pa njegova uspešnost leži tudi v njegovem izrednem talentu. Ameriško in NBA javnost je prvič nekdo tako učinkovito opozoril na kakovost evropske košarke in na njene prednosti. Kljub deljenim mnenjem o njegovih zmogljivostih, kljub podcenjevanju na samem draftu, kljub deljenim mnenjem o možnostih za uspeh v NBA, se je na koncu pokazalo, da je bila v zmoti tako ameriška stroka kot javno mnenje.

Luka velja za najboljšega novinca iz sezone 2018/2019 in niza statistiko, ki jo je v vlogi novincev vzdrževala le peščica najboljših. Michael Jordan, Kareem Abdul-Jabbar, Oscar Robertson, Grant Hill in Larry Bird. To so edini novinci, ki so v prvi sezoni v NBA na tekmo dosegali več kot 19 košev, polovili več kot 6 žog, več kot 4 krat podali in pri tem presegli 45 odstoten met. Poleg tega ga nekatera predvidevanja že postavljajo ob bok najboljših NBA igralcev nasploh in vse pogosteje se namiguje na možnost, da na prestolu nasledi “belo” legendo Larryja Birda. Ne glede, Luka Dončić je zaoral ledino s tem ko je, kot vrh ledene gore, omogočil nov pogled na evropsko košarko in nov pogled na nekatere, sicer močne vendar ne neomajne, košarkarske tradicije v ZDA oziroma NBA.

Priporočam ogled nekaj športnih oddaj iz ZDA, v katerih je bilo govora o Luki

Na YouTube-u najdete podcast “First Take”, ki ga vodi Molly Qerim Rose. Velikokrat je v zvezi s košarko njen gost nekdanji ameriški košarkar Ryan Hollins, ki je med ostalim zaigral tudi za Grand Canarijo iz Španije. Svoje mnenje v oddaji je kot gostja podala Chinenye “Chiney” Ogwumike, ena najboljših ameriških košarkaric, ki pa je imela zelo tradicionalen pogled in bila izrazito kritična do Luke Dončića. Posvetite pozornost komentarjem na njeno izjavo!

Na vprašanje ali bodo moštva, ki niso izbrala Luka na draftu to obžalovala Chinenye odgovarja:

“Ni treba paničariti in se ozirati na izbiro. Ljudje si želijo popolne izbire, ki bo rešila ekipo kot Lebron Jammes Clevland ali Giannis Antetokounmpo Milwaukee. Luka pravzaprav pristaja prav Dallasu. Če pogledate Atlanto in Sacramento, ekipi ki sta ga izpustili, vidite, da gre za ekipi z izjemnim tempom, sta prva in druga ekipa kar se tiče tempa. Luka ni grajen za to. On te ne bo navdušil z atleticizmom, ne bo te navdušil s hitrostjo, ampak je metodičen. Je najmlajši evropski MPV, je najmlajši evropski prvak, ima mnogo izkušenj in naj si vzame čas skupaj z Dallas Mavericks. Zanj je veliko lažje podajati Deandreju Jordannu ali podajati na strelske pozicije. To je za Luko idealen položaj. Ekipama se ni potrebno sekirati zaradi njega saj sta Trae Young in De’Aaron Fox prava igralca za resen tempo.

Get Up je podcast, ki ga vodi Mike Greenberg. Med ostalimi je bil v oddaji gost Damon Jones nekdanji košarkar NBA, sedaj pa skavt in komentator v NBA. “Motil sem se”, je javno in brez zadržkov priznal D.J. Izkušenega košarkarja, skavta in komentatorja je zavedel tradicionalen pogled, ki ga sedaj ruši prav Luka Dončić.

Moram se javno opravičiti Luki. Žal mi je, ker sem pred draftom menil, da ta mladenič ne bo udarni igralec. Prikazuje vse, kar je potrebno, da bi postal vzpenjajoča se zvezda. Prepričan sem bil, da bo prepočasen, da bo v glavnem pokrival Westbrocka, Curryja in te fante. Vendar odlično opravlja svoj posel in videti je, da trener Dallasa dela izjemno na njegovem vključevanju v igro, tako da dobro podaja, ima dober strel in je nevaren za koš.

O Luki Dončiću so se mnogi v NBA in okoli nje motili in najbolj jih je zavedla prav tradicija NBA in tradicija košarkarske javnosti. Čeprav so evropski in drugi košarkarji že obilo prispevali k NBA, pa je lista proglašenih najboljših v glavnem sestavljena iz domačih ameriških igralcev. Atleticizem po ameriško, pomeni zabijanja, silovite skoke na koš, prodore s težo in hitrostjo – odpihovanje nasprotnika. Evropski košarkarji dokazujejo, da se da z mnogo manj atraktivnosti, priti do istih rezultatov.

Ob prodorih Dončića se zdi, kot da na terenu ni najboljših branilcev NBA. Atleticizem je dobil svoj nasprotni pol v mirnosti, tehniki, mentalni spretnosti, pregledu, smislu improvizacije, vsemu zaradi česar zna biti atraktivna tudi evropska košarka. “On te bo navdušil z atleticizmom”, je menila Chineny Ogumike. Res ne, vendar pa Luka Dončić postaja eden najboljših igralcev v NBA na popolnoma svoj oziroma bolj evropski način. In to je tisto kar bo doprineslo tudi h košarki NBA. EU stil igranja kot antipod ameriškemu tradicionalnemu pogledu na košarko. Publika očitno nima nič proti. Luka Dončić prinaša čas sprememb v razmerje med NBA in ostalo svetovno košarko. Zadnje svetovno prvenstvo 2019 je to potrdilo. Ameriško moštvo mora biti sestavljeno iz res najboljših, če se želi enakovredno kosati z ostalimi. Samo atleticizem proti najboljšim iz Evrope pač ni več dovolj.